Hillary Clinton zavrnila očitke: Nimam informacij o Epsteinovih kriminalnih dejanjih

Nekdanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je z uvodnim nagovorom začela zaslišanje pred nadzornim odborom predstavniškega doma, ki preiskuje primer pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina.

V govoru, ki ga je objavila tudi na družbenih omrežjih, je zavrnila očitke, da razpolaga z informacijami v zvezi s preiskavami kaznivih dejanj Epsteina in Ghislaine Maxwell. "Naj bom povsem jasna: nimam jih," je zapisala v nagovoru.

"Kot sem navedla v zapriseženi izjavi 13. januarja, o njunih kaznivih dejanjih nisem vedela ničesar. Ne spomnim se, da bi kdaj srečala gospoda Epsteina. Nikoli nisem letela z njegovim letalom niti obiskala njegovega otoka, domov ali pisarn. K temu nimam ničesar dodati," je poudarila.

Znova je obsodila zločine Epsteina in Maxwell ter kritizirala pravosodje, ki je Epsteinu leta 2008 po njenih besedah izreklo premilo kazen, kar mu je omogočilo, da je s kaznivimi dejanji nadaljeval še desetletje.

V objavljenem nagovoru je bila kritična tudi do ravnanja kongresnega odbora. "Niste izvedli niti ene javne obravnave, medijem pa ste zavrnili dostop, tudi danes, čeprav ste večkrat poudarjali potrebo po preglednosti," je zapisala. Odboru je očitala tudi, da je vložil malo truda v zaslišanje oseb, ki se najpogosteje pojavljajo v Epsteinovih dokumentih. Ko pa se le to storili, pa po besedah Clinton, na zaslišanje Lesa Wexnerja ni bilo niti enega republikanskega člana.

"Ta institucionalni neuspeh" je po njenem mnenju namenjen zaščiti ene politične stranke in enega javnega funkcionarja, namesto iskanju resnice in pravice za žrtve ter širšo javnost. "Srce se mi lomi za preživele. In besna sem v njihovem imenu," je zapisala.

Ob tem je poudarila, da Epstein, ki ga je označila za zlobnega posameznika, še zdaleč ni bil edini. "To ni enkraten tabloidni škandal ali politična afera. Gre za globalno nadlogo z nepredstavljivim človeškim davkom."

Clinton: Boj proti trgovini z ljudmi ni več prednostna naloga

V nagovoru spomni tudi na svoje dolgoletno delo na področju boja proti trgovini z ljudmi, tako v času, ko je bila prva dama, kot pozneje kot zunanja ministrica. Opozorila je, da je Trumpova administracija oslabila Urad za boj proti trgovini z ljudmi na zunanjem ministrstvu in odpustila več kot 70 odstotkov uslužbencev. Letno poročilo o trgovini z ljudmi, ki ga zahteva zakon, pa je po njenih navedbah zamujalo več mesecev.

"Sporočilo Trumpove administracije ameriškemu ljudstvu in svetu ne bi moglo biti jasnejše: boj proti trgovini z ljudmi pod Belo hišo Donalda Trumpa ni več ameriška prednostna naloga," je zapisala.

Po njenem mnenju bi nadzorni odbor, ki bi si resnično prizadeval ustaviti trgovino z ljudmi, skušal ugotoviti, kateri ukrepi so potrebni za odpravo sistema, ki je Epsteinu leta 2008 omogočil, da se je izognil prevzemu odgovornosti. Zagotovil bi popolno objavo dokumentov, pri čemer bi zakonito prekriti deli varovali žrtve in preživele, ne pa vplivnih posameznikov. Med drugim bi moral, po njenem mnenju, razkriti tudi poročila, da je ministrstvo za pravosodje zadržalo zapise zaslišanj FBI, v katerih ena od preživelih predsednika Trumpa obtožuje hudih kaznivih dejanj.

Odbor bi po njenem mnenju moral zahtevati tudi pričanje tožilcev s Floride in iz New Yorka o dogovoru z Epsteinom ter pojasnila zunanjega ministra Marca Rubia in pravosodne ministrice Pam Bondi. Poiskal bi tudi uradnike, ki delujejo na prvi bojni lini v boju proti trgovini z ljudmi, ter ugotovil, kaj potrebujejo, in predlagal zakonodajo za dodatna sredstva.

"Toda to se ne dogaja"

"Toda to se ne dogaja," je zapisala.

Namesto tega so jo, kot je poudarila, prisilili k pričanju, čeprav se po njenih besedah zavedajo, da nima informacij, ki bi pomagale preiskavi, temveč naj bi šlo za preusmerjanje pozornosti od ravnanj predsednika Trumpa.

Če bi odbor res želel razkriti resnico, bi sedanjega predsednika pod prisego neposredno vprašal o njegovi morebitni vpletenosti in o omembah njegovega imena v Epsteinovih spisih, je še dodala.